Izziv v energetiki, ki bi ga lahko kmalu čutili na položnicah

Operaterji električnega omrežja ponovno opozarjajo, da nimajo denarja za financiranje vlaganj v omrežje, ki jih zahteva zeleni prehod.

Glavni vir za te naložbe je omrežnina, ki jim jo odmerja agencija za energijo. Ta elektrodistribucijam (gre za Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska) pokriva upravičene stroške vlaganj v omrežje na način, da vsako leto določi obseg vlaganj, na podlagi tega pa določi omrežninske tarife za odjemalce, upoštevajoč tudi predvideno porabo elektrike.

Pobrali manj od načrtov

Oktobra 2024 je stopil v veljavo nov omrežninski sistem, katerega cilj je bil spodbuditi slovenske odjemalce elektrike, da s prilagajanjem odjema prispevajo k optimizaciji in razbremenitvi omrežja.

Ker je naletela na zelo negativen odziv v javnosti, pa sta jo vlada Roberta Goloba in agencija po uvedbi popravljali v smeri, da je bil strošek za odjemalce nižji. Vse skupaj je rezultiralo v padcu prihodkov od omrežnin. V letu 2025 je bilo pobranih za 64 milijonov evrov manj omrežnin, kot so načrtovali na agenciji za energijo, so pred dnevi poročale Finance.

Kot je nedavno za STA pojasnila direktorica agencije za energijo Duška Godina, pa prihodki niso bili nižji samo zaradi vladnih intervencij, ampak tudi zato, ker je bila dejanska poraba nižja od načrtovane.

Matematika se ne izide

V prvem letu izvajanja načrta razvoja distribucijskega omrežja, ki se nanaša na obdobje od 2025 do 2034, so torej prihodki od omrežnin, namenjeni za vlaganja v omrežje, nižji od načrtovanih.

Šef Elesa Aleksander Mervar je nedavno v poročilu pozval k dvigu omrežnin, če želimo omrežje pripraviti na zeleni prehod. Če tega ne naredimo, pa moramo oklestiti načrt naložb v omrežje, da bo te mogoče plačati z obstoječimi prihodki, je zapisal.

Spomnil je, da imamo že zdaj prenizko omrežnino za distribucijsko omrežje. Vlaganja v omrežje namreč sofinanciramo tudi z delom Elesovih prihodkov iz čezmejnih zmogljivosti. A prispevek Elesa je po trenutno veljavni zakonodaji predviden le do konca tega leta. Od 1. januarja dalje bi torej morale elektrodistribucije vlaganja financirati iz omrežnine in drugih lastnih virov (posojila, evropska sredstva).

Po besedah Mervarja imajo elektrodistribucije po trenutnem načrtu do leta 2034 v načrtu za okoli štiri milijarde evrov investicij, obstoječi sistem omrežnin pa jim pokrije le okoli dve milijardi. Tako je po njegovi oceni zvišanje omrežnin neizogibno.

Če bodo distribucije večino naložb financirale z bančnimi posojili, bi se morale tarife za distribucijsko omrežje do 2034 zvišati za približno 79 odstotkov. Če pa hkrati upoštevajo še primanjkljaj prvih treh let izvajanja načrta, pa bi bil potreben dvig za okoli 154 odstotkov. Če bi elektrodistribucije uspele dobiti veliko evropskih nepovratnih sredstev (predpostavil je, da bi bilo teh za okoli 1,4 milijarde evrov), bi bil potreben dvig nižji. Omrežnino bi morali dvigniti za približno 40 odstotkov oziroma okoli 105 odstotkov skupaj s pokrivanjem preteklega manka.

Sprememba omrežninskih tarif je v domeni agencije za energijo.

Pred sezono skupščin sporočilo lastnikom

Mervar meni, da je na potezi tudi večinski lastnik elektrodistribucijskih podjetij Slovenski državni holding (SDH), ki ima v lasti po okoli 80 odstotkov delnic petih elektrodistribucij. Upravo SDH, ki jo vodi Žiga Debeljak, poziva, da dvigne dovoljen količnik relativne zadolženosti za elektrodistribucijska podjetja s 3,5 na 5.

SDH mora po mnenju Mervarja tudi preprečiti izplačilo dividend pri elektrodistribucijskih podjetjih. To je sicer vsaj na kratek rok težje, kot se morda zdi na prvi pogled. Prvič zato, ker ima državni SDH, večinski lastnik elektrodistribucij, določena pričakovanja glede prihodkov od dividend. Prav tako pa dividende v primeru dobičkonosnega poslovanja pričakujejo tudi mali delničarji distribucij, ki so v preteklosti na sklepe o neizplačilu dobička že vlagali izpodbojne tožbe.

Elektro Ljubljana letos predlaga, da se za izplačilo dobička nameni 4,7 milijona evrov, Elektro Maribor tri milijone evrov.